Nasveti o HD video produkciji

10. marec 2010

Autostereoskopija

Kaj pomeni autostereoskopija? To je tehnika za kombiniranje večih zornih kotov gledanja. Na ta način se gledalcem omogoči gledanje 3D zaslona iz več zornih kotov, da vidijo 3D učinek brez uporabe posebnih 3D očal. Obstajajo tudi 3D zasloni starejše generacije, ki niso autostereoskopni. Ti zasloni so primerni le za enega gledalca, saj je 3D učinek viden samo, če gledalec stoji natanko pred zaslonom. Ta starejša tehnologija deluje z dvemi koti gledanja (levo / desno). V video sektorju je izraz Autostereoskopen 3D zaslon tudi skrajšan kot »AS3D" zaslon.

Za autostereoskopne LCD zaslone se uporablja 8 zornih kotov. Število zornih kotov gledanja je kompromis, ki je sprejet po veliko raziskavah in številnih eksperimentih. Uporaba manj zornih kotov gledanja ne daje nobene zadovoljive 3D slike, vendar omogoča višjo kakovost slike (ločljivost). Več kot 8 zornih kotov gledanja pa ne prispeva več k 3D učinku in lahko prispeva k velikemu upadu kakovosti slike.   Drug vidik, ki je pomemben pri številu kotov gledanja je "stabilnost" slike. Če se uporablja le nekaj zornih kotov gledanja, mora gledalec stati točno pred zaslonom, da bi lahko videl globino. Preveč zornih kotov gledanja pa naredi sliko zelo “težko prebavljivo” in polno "šumov". Zorni koti gledanja in prehodi med njimi se lahko pomešajo, zato lahko gledalcem povzroči boleč občutek med gledanjem.

Število zornih kotov gledanja je odvisno tudi od velikosti zaslona. 71 palčni zaslon uporablja več zornih kotov gledanja, da se zagotovi, da ni preveč prehodov (prehodi med zornimi koti), zaradi česar bi bila slika manj prijetna za gledanje.

9. februar 2010

Stereoskopija ali 3D film

V zadnjem času ste si verjetno v kinu ogledali kakšen 3D film, ali ste pa vsaj slišali za 3D filme. Kaj sploh pomeni 3D in kako nastane?

Postopku za izdelavo 3D vsebin pravimo stereoskopija. Beseda stereo se danes običajno nanaša na stereo zvok. Prvotno je bil izraz povezan s stereoskopskimi slikami, katere so bile narisane, ali fotografirane. Zadnje čase pa se pogosto govori o 3D slikah in predvsem o 3D filmih, kjer 3D seveda pomeni tri - dimenzionalni.

Ljudje živimo v tridimenzionalnem, prostorskem okolju. Brez občutka za prostor se ne moremo niti premakniti v njem. Naše dojemanje prostora je ustvarjeno skoraj izključno z našimi očmi. Obstaja veliko načinov orientacije samega sebe v prostoru, npr. s pomočjo perspektive, različnih barv, kontrasta in gibanja.

Levo in desno oko pri zdravemu človeku isti objekt zaznavajo nekoliko drugače, kot dve različni sliki. Ti dve različni si sliki se nato preko možganov preoblikujejo v eno prostorsko sliko in tako zaznavamo prostor in globino. Stereoskopsko prostorsko opazovanje je dejansko posledica tega zaznavanja s pomočjo obeh očes.

Normalno sliko na papirju ali normalen film vidimo tako, kot bi gledali samo z enim očesom. Slika je fotografirana ali posneta samo z enim objektivom, zato ne more prenašati resničnega prostorskega dojemanja. Slika je "enoprostorska", brez globine. Če pa sliko fotografiramo ali posnamemo s pomočjo dveh objektivov, tako posnemamo oči in lahko ustvarimo prostorsko (3D) sliko.

Naše oči sliko ali film narejen na tak način zaznavajo s prostorsko globino, tako kot v resničnem svetu. Pravzaprav naenkrat gledamo dve nekoliko različni si sliki. Če tak film gledamo s prostim očesom, vidimo samo zamegljeno sliko. Za gledanje prave 3D slike potrebujemo posebna 3D očala. Posledica tega je, da se nam pri gledanju 3D filma zdi, da slika kar "skoči" iz platna proti nam, oz. je slika za platnom.

Obstajajo tudi filmi in slike, katere je moč gledati v 3D načinu s prostim očesom, brez uporabe 3D očal. Temu postopku pa pravimo autostereoskopija. Več o tem si pa preberite čez nekaj dni....